»Mislim, da lahko vzamemo svoje življenje v svoje roke. Da je čas za to, da se ne pustimo epidemiji, ampak da uporabimo vse tisto, kar lahko, da normalno živimo in vendarle ne zbolimo ter prihranimo nekaj prostora v bolnišnicah tudi za to, če bomo imeli recimo prometno nesrečo ali miokardni infarkt.«
»Gotovo je njihov učinek odvisen, tako kot pri vsakem zdravilu, ali ga bolnik jemlje ali ne. Torej, ali bomo ukrepe upoštevali ali ne. Glede na to, da v bistvu omogočajo normalno življenje, odprte šole, odprta bo večina dejavnosti, bi bilo lahko to upoštevanje boljše, kot je bilo lani. To bi lahko vodilo v tisto zamejevanje epidemije, ki ne bo prerasla v katastrofo v bolnišnicah.«
»Srčno si želim in verjamem, da smo s temi včeraj potrjenimi ukrepi na poti zajezitve okužb, glede na vse okoliščine, torej več precepljenih, več prebolelih.«
»Seveda pa je vse odvisno od tega, ali se jih bodo ljudje držali. In če ljudje ne bi želeli oziroma se ne želijo držati nobenih ukrepov, potem tudi bolj zaostreni ne bodo prijeli in ne bodo prinesli želenih učinkov.«
»Upam, da smo se toliko zresnili, da bo tokrat pa šlo.«
